Zakaj ljudje izstopajo iz cerkve? torek, 21.06.2011
Kdor redno spremlja slovenske medije, lahko opazi sicer previdno, toda vztrajno "obdelovanje" državnih organov in javnega mnenja s strani slovenske Rimskokatoliške cerkve (RKC). Verjetna želja slovenske izpostave Vatikana pri tem je postopna infiltracija v vse strukture države in s tem najmanj povrnitev realne moči Cerkve izpred druge svetovne vojne – torej po Ratzingerjevo: ponovna evangelizacija Slovenije.
S tem bi se seveda brez dvoma kršil 7. člen Ustave Republike Slovenije, kjer jasno piše o nezdružljivosti katerekoli cerkve z državo. Nov zakon o verski "svobodi" - sprejet pod diktatom sedanje, prokatoliške vlade - s favoriziranjem RKC na račun ostalih verskih skupnosti postavlja temelje za izpeljavo zgoraj zapisanih želja RKC. Da RKC ne more preživeti brez jahanja državnega konja, vedno znova sama nehote priznava, ko se na vse kriplje bori za čim večji kos davkoplačevalskega denarja. Do danes je Katoliška cerkev preživela samo s pomočjo države. Tudi večino milo rečeno manipulacij v imenu Kristusa je RKC storila s pomočjo države.
Prav neverjetno je, da po stoletjih vseh mogočih zločinov - od incestuoznega razvrata faraone posnemajočih papežev, pomora celih narodov, do spolnega nadlegovanja otrok s strani duhovščine še dandanes – Katoliška cerkev sebe kar naprej razglaša za moralno avtoriteto narodov. Še bolj neverjetno pa je, da ogromno ljudi še vedno verjame, da je to res. Ne neovrgljivi zgodovinski dokazi o desetinah milijonov žrtev cerkvene sle po bogastvu in moči, ne moderna, globalnemu kapitalizmu prilagojena grabežljivost Vatikana očitno niso dovolj resen pokazatelj, kdo v resnici sedi na Petrovem stolu. Lahko, da je naslednik izdajalca Petra, ki je v eni sami noči trikrat izdal svojega učitelja Jezusa, naslednik učitelja nesebične ljubezni Jezusa Kristusa vsekakor ni. Celotna 1800-letna zgodovina Vatikana in RKC je en sam dokaz za to. Z avtoritarnim razglašanjem, kaj je moralno in kaj ni, se Cerkev v bistvu ravna v skladu s tisto lopovsko iznajdljivostjo, ko se tat na ves glas dere, ko ga zasačijo pri nečednostih: „Držite tatu!“ – in upa, da bo uspelo. Zakaj tak manever RKC bolj ali manj uspeva še dandanes? Razlogov je vsekakor več. Na prvem mestu je seveda duhovna lenoba in oportunizem večine ljudi, dodatno omamljenih z zunanjim bliščem in materialnim bogastvom cerkve. Vzrok te apatije pa je najverjetneje moč iskati v globoko v podzavest ljudi vkopanem strahu pred grozovitostjo in maščevalnostjo RKC – pa naj gre za katoliške vernike ali drugače verujoče in ateiste. Konec koncev imajo v zgodovini za to bogat vir dokazov. Pa tudi niso bili nezastarljivi zločini Vatikana in RKC proti človeštvu nikoli niti simbolno obsojeni na kakšnem nuernberško – haaškem procesu! Na srečo in v korist demokratičnemu razvoju držav in narodov teče vzporedno s procesom razkroja katoliškega totalitarnega primeža sicer postopen, toda vse hitrejši proces duhovnega osamosvajanja prebivalcev katoliške civilizacije, ki si vedno bolj upajo javno spregovoriti o krivicah s strani Vatikana in RKC – npr. o pedofilskem nadlegovanju otrok njihovih lastnih vernikov. S samozaverovanim razglašanjem moralnosti cerkev tudi utemeljuje in obenem prikriva svojo vlogo, poleg vloge praktično vseh držav sveta, pri svetovni katoliški diktaturi.
Da živimo v primežu totalitarne Katoliške cerkve kot avantgarde svetovne katoliške diktature, se je lepo videlo med drugim tudi na pogrebu prejšnjega papeža Janeza Pavla II., ko se je večina državnikov zbrala v Vatikanu kot "kameradi" okoli svojega umrlega vodje. Seveda je gneče okoli krste pravoslavnih patriarhov, oz. islamskih ajatolahov, oz. judovskih rabinov dosti manj, če je je sploh kaj. Samo naivneži mislijo, da je to "slučajno". Sicer je na srečo svetovna katoliška diktatura od napoleonskih vojn naprej v postopnem razkroju in je do danes že precej razvodenela. Toda kljub dejstvu, da katoliška duhovniška kasta z državno pomočjo ne more več kuriti grmad s človeškimi žrtvami svojemu maščevalnemu "bogu" večnega prekletstva – to še ne pomeni, da katoliške diktature ni več. Samo izvajajo jo bolj "prefinjeno".
Po vedno bolj razširjajočem se prepričanju je RKC v bistvu sekta. Zakaj? Kdor v svoji teologiji ugotavlja (kot to npr. počne katoliška institucija), da se nauka Jezusa Kristusa NE da živeti v praksi in da je dovolj verovati, ta seveda ne more biti kristjan. In če se še v praksi namesto uresničevanja Jezusovega nauka postavi z odobravanjem poskusov na živalih in "blagoslavljanjem" hlevov - mučilnic za industrializirano vzrejo "surovin" za mesno "prehrano" ljudi, s hubertusovimi mašami in njihovimi blagoslavljanji trupel pobitih lovskih trofej, s križarsko - inkvizicijskimi pomori in z zagovarjanjem "pravičnih" obrambnih vojn na povsem nasprotna moralno - etična izhodišča, kot jih je učil Jezus, ki je učil ljubezen do "sovražnikov"- ta se je seveda od njegovega nauka odcepil, ločil. Tako je RKC z luteranskim oz. pravoslavnim klonom, dokler se sklicuje na Kristusa, seveda sekta, ločina. Zaradi katoliško - luteranskega "izgona" Jezusove ljubezni do živali iz Biblije je zaenkrat treba žal vedno znova poudarjati, da je Jezus med drugim učil, da zapoved: "Ne ubijaj!" - velja tudi za živali, ne samo za ljudi. Posledično je Jezus bil vegetarijanec in pacifist. Seveda ni niti malo slučajno, da je RKC že v starorimskih časih preklela in izobčila vse, ki se niso hoteli krvavo prehranjevati in ki so odklanjali orožje. In jih je naslednjih tisoč let tudi brutalno preganjala - seveda spet s pomočjo države.
Še v marsikatero nečednost se je Vatikan vpletal – in se še vpleta - direktno, ali pa preko svojega vpliva na države sveta. Očitno poganski mnogobožci katoliki s svojimi polbogovi, to je svetniki, in boginjo devico Marijo, ki so poganski svet Egipčanov, Rimljanov in drugih samo preoblekli v Kristusov plašč, mislijo, da lahko 1800 let brez posledic zasmehujejo oba, našega Odrešitelja in sovladarja stvarstva Kristusa ter našega Stvaritelja, Boga Očeta-Mater! Še v njihovi Bibliji je napisanih nekaj resnic, kot recimo ta o setvi in žetvi. Kdor namreč seje stoletja veter groze umorov, pobojev in mučenj - skozi "svete" vojne pohode križarjev na zahtevo papežev, skozi inkvizicijo, katero sedanji papež smatra za civilizacijski napredek, skozi bestialno mučenje in pobijanje žensk, skozi nasilno indoktrinacijo ljudi od neprostovoljnega krsta dojenčkov naprej - ta bo žel vihar posledic. Jakobinsko in komunistično znašanje nad katoliško institucijo je bil samo začetek. Božji mlini meljejo počasi, čeprav zadnje čase vedno hitreje. Toda enkrat zmeljejo! Zato vedno več s svojo glavo razmišljajočih ljudi izstopa iz RKC, saj ne želijo biti zmleti skupaj z njo z mlinskimi kamni grehov katoliške duhovniške kaste in njenih privržencev. Zanimivo, da izstop iz Cerkve priporoča celo Biblija. Namreč iz Janezove apokalipse so katoliško - luteranski teološki cenzorji pozabili izbrisati naslednji nasvet: "Pojdi iz nje, ljudstvo moje, da ne boš soudeleženo pri njenih grehih in da te ne zadenejo njene nadloge." (Razodetje 18,4 )
Zakaj ljudje še izstopajo iz RKC, klub temu, da po prepričanju katoliških teologov dokončni izstop ni možen? Zanimivo ne, ko so nas kot dojenčke neprostovoljno krstili in s tem kršili ustavo Republike Slovenije (člen 41 – svoboda vesti), se potem ne moremo zares izpisati. Teologi trdijo, da se lahko zapiše zaznamek v krstne knjige, da dotični ni več krščen, katoliški pečat v duši pa je menda "večen" – četudi počneš stvari (kot npr. biti nekrščen), zaradi katerih si po mnenju RKC večno preklet, brez možnosti odrešitve. Mnogi bivši katoličani so izstopili iz take RKC, kot je še dandanes, tudi zato, da se funkcionarji cerkve v svojem plesu okoli zlatega teleta denarja, moči, vpliva, ipd. ne morejo sklicevati na tiste posameznike, ki so uradno sicer po krstu še vedno člani RKC, ne v teoriji, še manj pa v praksi ne podpirajo manipulacij Vatikana - in so mogoče celo ateisti oz. drugoverci. Nenazadnje gre pri marsikomu tudi za z izstopom iz cerkve poudarjeno moralno distanciranje od početja RKC, ki je bilo tako v zgodovini kot sedaj v nasprotju z 10 Božjimi zapovedmi in v veliki meri v nasprotju z ustavo in zakoni demokratičnih držav. Mogoče bo potem Vatikan prisiljen uskladiti svoje početje z modernimi demokratičnimi standardi in poleg medlega opravičila nekaterim žrtvam cerkve, pod taktirko prejšnjega papeža Janeza Pavla II., zares, v praksi povrniti škodo vsem žrtvam svojih dolgostoletnih manipulacij - in tega ne početi več. Saj resnično opravičilo je le tisto, v katero je poleg iskreno mišljenih besed obžalovanja VSEM prizadetim vključena tudi sprememba obnašanja v praksi. To spremembo predhodno seveda pogojuje sprememba ideologije kot temelja našega ravnanja. Vse to se v RKC še ni zgodilo – če pa bi se, bi vsekakor pripomoglo k postopni moralni in vsakršni rehabilitaciji RKC v očeh demokratične javnosti.
Borislav Kosi
Duhovnik izstopil iz cerkve
Pomemben kritik cerkve Eugen Drewermann je po dolgoletnem sporu izstopil iz katoliške cerkve. Teolog in suspendirani duhovnik je v oddaji ARD Menschen bei Maischberger dejal: » To je darilo svobode meni samemu.«
Vir: časopis Razmisli, izdajatelj Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve












