Glavni cilj katoliške cerkve je, da ljudje ne najdejo stika z Bogom in Kristusompetek, 02.12.2011

Vittorio Messori je v knjigi Prestopiti prag upanja, opravil intervju z bivšim papežom Janezom Pavlom II. Poljski papež je v njej izjavil, da je Kristus edini posrednik med Bogom in ljudmi: »Cerkev oznanja Kristusa, ki je pot, resnica in življenje, Kristusa, edinega srednika med Bogom in ljudmi. V nobenem drugem (imenu) ni odrešenja.«

Toda v isti knjigi papež pravi, da je Marija posrednica do Kristusa: »Kristus bo zmagal prek nje, ker hoče, da so zmage Cerkve v sodobnem in prihodnjem svetu povezane z njo.«

Tudi v knjigi Kako preživeti s katolikom, avtorja Michael Henesy in Rosemary Gallagher, potrjujeta enako stališče, da je Marija posrednica do Kristusa: »Katoličani Mariji ne izkazujejo božjega češčenja. Ko se v molitvi obračajo nanjo, jo prosijo, naj se ona v svoji molitvi zanje obrne na Jezusa.«

Kaj ta katoliški nauk sporoča katoličanom? Da se ne morejo neposredno obrniti na Kristusa. Da za to potrebujejo posrednike: Marijo, »svetnike«, duhovnike. To je čisti satanski nauk, ki ga udejanja katoliška cerkev. Njen glavni cilj je namreč, da ljudje ne bi prišli v stik z Bogom in Kristusom v svoji notranjosti, ampak, da bi bili vezani na svetnike, papeža, duhovščino ter vso pogansko cerkveno navlako z obredi, rituali, dogmami, zakramenti.

»To ni samo nasprotje tega, kar je učil Jezus iz Nazareta, je tudi nasprotje tega, kar so delali prvi kristjani in kako so živeli. Niso častili svetnikov; tega sploh niso poznali. Vedeli so, da je vsak človek tempelj Svetega Duha, da je vsak človek poklican prizadevati si za popolnost, in da Bog na tej poti v notranjost stoji ob strani vsakemu človeku, ki Ga pokliče na pomoč. Torej ne potrebujemo posredništva duhovnikov, tudi ne „svetnikov“, ampak se lahko neposredno povežemo z Bogom, s Kristusom v notranjosti človeka samega. To je bil nauk prvih kristjanov in tudi njihovo življenje: Človek je tempelj Boga in Bog biva v človeku, globoko na dnu njegove duše.« (Kdo sedi na Petrovem stolu, 3.del, izdajatelj Verlag das Wort)

Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi