Dosje Makoter: Umor brez scenaristasobota, 26.09.2009

Čez dobro leto, 7. novembra 2000, sta Ljutomer in njegovo okolici nenadoma stresli dve eksploziji. Malce po drugi uri zjutraj je neznanec ob poslopje policijske postaje v Ljutomeru odvrgel dve vojaški ročni bombi. Takoj zatem, skoraj istočasno, je druga eksplozija odjeknila v kilometer oddaljeni vasici Cven. Nekdo je z ročnim protitankovskim raketometom Zolja ustrelil proti hiši Jožeta Makoterja, načelnika ljutomerske policijske postaje in Jankovega brata.

Bojan Žalik in Ladislav Olah na nobeni točki preiskovanja umora Janka Makoterja nista vstopila v krog osumljenih. Policija ju ni niti zaslišala. Tokrat, med preiskovanjem bombardiranja in raketiranja, pa sta se hitro znašla v krogu sumljivih in postala glavna osumljenca. Do napadov na policijsko postajo in hišo komandirja preiskovalci Žalika in Olaha torej sploh niso povezovali z umorom. Nato se je vse hitro sestavilo. Decembra 2000 preiskovalni organi priprejo Milico Makoter, Bojana Žalika in Ladislava Olaha.

Obtožnica zoper Makoterjevo – pustimo ostale, ki so v preiskavi določena dejanja priznali, potem spet zanikali in spreminjali izjave ali molčali – se je brala kakor kriminalka. Desetega julija 2001 se je potem začelo sojenje domnevnim morilcem in naročniku v Murski Soboti. Novembra istega leta je izrek sodbe: Milici Makoter in Bojanu Žaliku prisodijo 30 let zapora, Ladislavu Olahu 16 let zapora. Maja 2002 višje sodišče v Mariboru potrdi prvostopenjsko razsodbo. Januarja 2003 vrhovno sodišče zaradi procesnih napak razveljavi sodbo Milici Makoter.

Ponovljeno sojenje se začne 14. oktobra 2004, tokrat v Mariboru. Trinajstega decembra 2004 sodni senat Milico Makoter znova obsodi na 30 let zapora. Julija 2006 višje sodišče Makoterjevo oprosti vseh obtožb. Drugega novembra 2007 vrhovno sodišče Makoterjevo dokončno oprosti, ko potrdi sodbo višjega mariborskega sodišča. »To ni moje breme in ne bom ga nosila,« je Makoterjeva govorila na zatožni klopi.

Sodni proces proti Milici Makoter je trajal kar šest let in pol. Trikrat se je začel ponovno, Makoterjeva je bila dvakrat obsojena na trideset let zapora, skoraj tri leta je bila za zapahi.

Milica Makoter – v priporu je preživela 42 mesecev – po razsodbi vrhovnega sodišča ni kriva naročila umora moža Janka ter bombnega in raketnega napada. Kdo stoji za enim najokrutnejših zločinov v Sloveniji, torej še vedno ni znano. Bržkone pa bi to lahko razkril Žalik – prvi v državi je bil obsojen na 30 let zapora –, saj je že večkrat je napovedal, da bo povedal domnevno pravo resnico v primeru Makoter, kajti policija in tožilstvo naročnika zločinov, ki so imeli za posledico sodni proces stoletja, več ne bosta iskali.

»Umor Janka Makoterja in bomba pred policijsko postajo ter raketiranje hiše Jožeta Makoterja sta dve ločeni zadevi, ki nimata nič skupnega,« je med drugim na sodišču povedal Žalik. Dodal je tudi, da Milice Makoter ni poznal, da nikoli ni bil v njihovi hiši in da se z njo nikoli ni pogovarjal po telefonu. Tožilstvo je Makoterjevi namreč očitalo, da je po telefonu naročila zločine.

»Povedal vam bom, kar lahko, veliko bo še prišlo na dan. V Pomurju ni bilo ilegalnega prehoda meje, za katerega ne bi vedel Jože Makoter in za katerega ne bi dobil denarja. Vpleten je bil in je zahteval vedno višja plačila. Takrat je na postaji zadrževal okoli dvajset ilegalnih prebežnikov, za katere je že dobil denar, vseeno pa je zahteval še več. Zato je prišlo do incidenta. Bombe so bile namenoma vržene na takšno mesto, da ni bilo poškodovanih, raketa pa je eksplodirala v nenaseljenem delu stanovanjske hiše. Šlo je za maščevanje,« je na višjem sodišču, ki je oprostilo Makoterjevo, razlagal Žalik.