avtor: damjan likar
Resnica in cerkev se izključujeta!petek, 28.10.2011
Pravni zastopnik društva Vlado Began je izdal knjigo z naslovom Resnica in cerkev se izključujeta. Naslovi poglavij kot npr. Zločinskost biblije?, Cerkvena ideološka podlaga za nestrpnost in fašizem, Krvava dediščina biblije, Cerkveni zločin nad živalmi, Jezus je bil prijatelj živali in vegetarijanec, Kdor ne priznava biblije, je izobčen, Kvaren vpliv biblije na otroke, Čarovništva obtoženi otroci, Družba ne sme biti ločena od cerkve, Papež Benedikt XVI. kot križar proti islamu, Cerkveni bog je denar, Vatikanska banka: pralnica denarja?, Krst dojenčkov je protiustaven, Katoliška cerkev izdala otroke in Jezusa iz Nazareta, Krst kot stopnica do pedofilije, Katoliška cerkev je namerno prikrivala spolne zlorabe, Papež: iz cerkve bomo izključili vse pedofile, Krst dojenčkov in pedofilija kot del sistemske zlorabe otrok, Berite biblijo … jasno nakazujejo vsebino knjige. Iz knjige smo izbrali nekaj odlomkov.
Cerkev »povzroča« bolezni
Cerkev širi predstavo o kaznujočem bogu, ki ljudi, ki ne sledijo duhovniški kasti, kaznuje z večnim prekletstvom. S tem spravlja v strah in grozo mnogo ljudi, spodkopava njihovo duševno zdravje in jih odtujuje od Boga. Iz teh duševnih obremenitev nastanejo duševne bolezni, tako na primer ekleziogene nevroze.
Zaradi posledic grozilnega cerkvenega nauka pa ne trpijo samo otroci oziroma drugi verniki, temveč tudi sami duhovniki. Evangeličanski teolog in psihoterapevt Klaus Tomas piše, da je bilo med 22.000 bolniki neke zdravstvene organizacije okoli 7.000 nevrotikov, od katerih so kakšnih 3.000 uvrstili pod »ekleziogeno« obolele, kar je 43 %. Ekleziogeno pomeni: »povzročila cerkev«. Kot posebno skupino oskrbovancev je omenil cerkvene funkcionarje. Med njimi jih je 57,4 % imelo glavno diagnozo »ekleziogena nevroza.«
Duhovniki sami torej obolevajo od tega, kar storijo ljudem, s tem, ko širijo grozilno sporočilo cerkve. Isti teolog in psihoterapevt je na drugem mestu ugotovil, da je 12 % njegovih bolnikov evangeličanskih župnikov in njihovih žena, učiteljev verouka, diakonov ter študentov teologije, čeprav njihov delež v celotnem prebivalstvu ne znaša niti en odstotek. Da 40 % njegovih bolnikov trpi za ekleziogenimi nevrozami, pomeni zanj, da je vzrok za te nervoze v luteranskih naukih in vplivih vzgoje. Podobno seveda velja za katoliške nauke in njihove posledice.
Katoliški jezuitski pater in psihoterapevt Ruppert Lay je prišel do podobnega sklepa: »Polovica bolnikov, ki prihajajo k meni na terapijo, je zbolela zaradi izkušenj, ki so jih imeli v otroštvu in kot mladostniki … Predstava o kaznujočem bogu ostane nevede prisotna, četudi manjka vera v Boga. In ker se človek ne more rešiti grehov, kaznuje samega sebe in beži v nevroze, alkohol, delo. To so vzroki, zakaj pridejo ljudje k meni na terapijo.«
Od britanskega psihiatra Iana Hancocka izhaja izjava, da verni katoliki pogosteje trpijo zaradi prisilne nevroze, kot je ure in ure dolgo umivanje rok, kakor manj religiozni ljudje.
Iz tega je lahko videti, kakšne hude posledice lahko ima cerkvena ideologija na duševnost ljudi. Zelo je čudno, da lahko takšna ideologija še obstaja v družbi. (...)
Kdor ne priznava biblije, je izobčen
Katoliška cerkev je vse tiste, ki ne priznavajo biblije, izobčila. Tako je določila:
»Kdor svetopisemskih knjig v celoti z vsemi njihovimi deli, kakor jih je navedel tridentinski cerkveni zbor, ne sprejema za svete in kanonične ali taji, da bi bile navdihnjene, bodi izobčen«. Dalje: »Kdor v skladu s svetimi očeti ne priznava s srcem in usti prav do zadnje besedice v pravem pomenu in resnično vsega, kar so sveti očetje in peteri častivredni vesoljni cerkveni zbori svete katoliške in apostolske Cerkve božje izročili in oznanili, bodi izobčen.«
Katoliška cerkev očitno ne izobči samo svojih članov, temveč tudi nečlane, ki ne verujejo v njen nauk, saj uporablja besedo »kdor«. Prekletstvo ali izobčenje pomeni, da je izobčeni prepuščen katoliškemu večnemu prekletstvu. Takšno prekletstvo je imelo za prizadetega daljnosežne posledice že v zemeljskem življenju, saj je bil zaničevan, izključen iz družbe in tako izobčen. Včasih ni imel nobene državne zaščite in nobenih meščanskih pravic. Kdor ga je umoril, je bil izpuščen brez kazni. Anatema je pomenila isto kot neposredna smrtna obsodba. Anateme veljajo še danes.
Cerkev je na tretjem lateranskem koncilu (1179) celo preklela oziroma izobčila kristjane, ki si drznejo živeti z judi. Cerkveni nauk je bil podlaga za pregon in uničevanje judov v zgodovini in še zlasti med 2. svetovno vojno. »Tako sem danes prepričan, da ravnam v smislu vsemogočnega Stvarnika: s tem ko se obranim judov, se bojujem za Gospodovo delo«, je izjavil katolik Adolf Hitler. »Svojo dolžnost opravljam s čisto vestjo in vernim srcem.« (Adolf Eichmann, 1906-1962, SS-Obersturmbannfuehrer, je v teku »dokončne rešitve« organiziral transport judov v uničevalna taborišča.) (...)
Ponarejanje biblije
Katoliška cerkev trdi, da je celotna biblija resnična Božja beseda, vendar pa zgodovinska dejstva tega ne potrjujejo. Hieronim, ki je v 4. stoletju po Kristusu od papeža Damaza I. dobil naročilo, naj na novo prevede v latinščino obstoječa evangelijska besedila in jih uredi v enotno besedilo, je bil obupan, saj se tudi dve besedili nista niti na enem daljšem mestu ujemali. Zapisal je, da obstaja toliko različic, kot je prepisov, in da je komaj najti resnico tam, kjer se eno besedilo razlikuje od drugega. Nova zaveza naj bi obstajala v nič manj kot 800 rokopisih iz obdobja od 2. do 13. stoletja. Od 4.680 poznanih grških rokopisov nove zaveze ni dveh točno enakih besedil. Hieronim je spremenil evangelije na okoli 3.500 mestih. Papežu je pisal, da ga bodo označili za ponarejevalca, ko bodo brali njegovo besedilo. Kljub temu katoliška cerkev trdi, da je biblija v celoti resnična Božja beseda. To ni samo neresnica, temveč tudi veliko zavajanje ljudi.
Seveda se je biblija spreminjala in ponarejala tudi pozneje. Idealna prilika za to so prevodi. Enkrat se prevede tako, drugič pa drugače. V zvezi s tem je zanimiv primer del o vzgoji otrok v starozavezni knjigi Sirah. (Sir 30,1-2) V slovenskem standardnem prevodu iz leta 1996 piše: »Kdor svojega sina ljubi, ga bo pogosto tepel ...«, v Ekumenski izdaji iz leta 1974 pa o istem piše naslednje: »Kdor ljubi svojega sina, rabi vedno šibo ...«. Kaj je rekel Bog, saj je razlika med »pogostim tepenjem« in »rabo šibe«? In dalje. V slovenskem standardnem prevodu iz leta 1996 piše: »Kdor strogo vzgaja svojega sina, mu bo ta v zadoščenje ...«, v Ekumenski izdaji iz leta 1974 pa o istem piše naslednje: »Kdor kaznuje svojega sina, bo zaradi njega hvaljen ...«. Kaj je rekel bog, saj je razlika med »strogo vzgojo« in »kaznovanjem«? Ali je katoliški bog leta 1974 govoril o isti zadevi tako, leta 1996 pa drugače? (...)
Družba ne sme biti ločena od cerkve
Visok predstavnik cerkve klerik dr. Stres je v nekem intervjuju leta 2009 dejal, da je država lahko ločena od cerkve, družba pa ne. Dr. Stres je s tem jasno povedal, kaj je za katoliško cerkev zelo pomembno. To, da je njena ideologija podlaga oziroma del družbene zavesti, pravzaprav naj bi vsi pomembni družbeni temelji temeljili na katoliški ideologiji, predvsem na ideologiji krvave stare zaveze. Če cerkev formalno ne more biti na oblasti, ker politične razmere temu niso naklonjene, je zanjo zelo pomembno, da je družbena bit prežeta s katoliško ideologijo. To pa daje cerkvi ideološki primat v družbi, kar se seveda izraža tudi v delovanju države. Moderna pravna država po svoji strukturi (vojska, kaznovanje, antropocentrični pogled na svet ...), zlasti pa po delovanju, izhaja iz ideologije krvave stare zaveze. Ne izhaja iz 10 Božjih zapovedi in Jezusovega Govora na gori, temveč iz idej in dejanj, ki temu nasprotujejo. Ne izhaja iz Jezusovega pacifizma, temveč iz brutalne sile. Namesto da bi probleme reševala na podlagi svobodne volje, jih rešuje s silo in vojno. (...)
Splošno o cerkveni pedofiliji
Svet pretresajo pedofilski škandali katoliških klerikov. ZDA, Irska, Nemčija, Avstrija, Švica, Francija, Italija, Poljska, Nizozemska, Belgija, Filipini, Hongkong, Mehika, Argentina, Salvador, Čile in druge države, kjer je prisotna katoliška cerkev, so leglo cerkvene pedofilije. Ne gre za občasne in posamezne primere, saj poročila iz mnogih držav pričajo o ustaljeni, dolgoletni in gnusni praksi zločinov. Po besedah samega kardinala Ratzingerja iz leta 2005 je cerkev preplavila umazanija. Pedofilski škandali segajo tudi že v Vatikan in se dotikajo samega papeža. Ta naj bi vedel za konkretne spolne zlorabe, pa je molčal, trdijo mnogi.
V cerkvenem okolju zahodnih držav je mnogo zlorab otrok in mladostnikov, mnogo pedofilskih afer katoliških duhovnikov. Številke pedofilskih duhovnikov gredo v tisoče, žrtev v deset tisoče, v milijarde dolarjev pa gredo odškodnine, ki jih je cerkev že morala plačati žrtvam ali pa jih bo še morala. Že sama višina izplačanih odškodnin kaže na izjemno velik obseg spolnih zlorab katoliških klerikov, na to seveda kažejo tudi bolj ali manj stalna poročila o cerkveni pedofiliji, ki se pojavljajo v javnosti. Kar pride v javnost, je samo vrh ledene gore. V mnogih primerih žrtve sploh ne spregovorijo ali pa si cerkev z odškodninami kupi molk in tako sploh ne pride do civilnih postopkov. V Magdeburgu je na primer škofija eni od žrtev ponudila 25.000 evrov za molk o spolni zlorabi. Na Nizozemskem je bilo na cerkvene urade podanih že 1.500 prijav. V tej državi so katoliški duhovniki na primer v internatni šoli Sant Henricus leta dolgo spolno zlorabljali slepe otroke.
V petdesetih, šestdesetih letih in pozneje, pa seveda tudi prej, je bilo na sto tisoče otrok in mladostnikov v katoliških institucijah izpostavljeno brezmilostnemu vzgojnemu sistemu. Bili so ponižani, oropani pravic, duševno in telesno zlorabljeni in mnogi izkoriščani tudi kot prisilni delavci. (...)
Nadškof Stres: Vsaka zloraba je svetoskrunstvo
»Vsaka zloraba je svetoskrunstvo,« je izjavil nadškof Stres pri skupni maši avstrijskih in slovenskih škofov v Mariazellu v Avstriji. Torej to velja tudi za spolne zlorabe otrok in mladostnikov. Vsaka spolna zloraba je svetoskrunstvo. Župnik Jošt je bil osumljen 16 kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok. Koliko svetoskrunstev je izvršil? Koliko svetoskrunstev so v Sloveniji storili drugi katoliški kleriki? Na Irskem je bilo s strani katoliških klerikov spolno zlorabljenih okoli 35.000 otrok. Koliko svetoskrunstev so storili irski kleriki? V Ameriki je bilo oziroma je v postopku več tisoč klerikov zaradi suma spolnih zlorab otrok, mnogi so bili pravnomočno obsojeni. Koliko svetoskrunstev so storili? Ameriški duhovnik John Geoghan je v 30 letih posilil ali drugače zlorabil okoli 150 fantov. Koliko svetoskrunstev je storil? Za ta svoja dejanja ni bil kazensko preganjan, temveč ga je bostonski nadškof Law selil iz župnije v župnijo. Za ščitenje pedofilskega duhovnika, verjetno pa še mnogo drugih, je bil nadškof Law povišan v kardinala in premeščen v Rim. Na dan prihaja pedofilija v germanskih državah. Koliko svetoskrunstev so duhovniki storili tam? Ali gredo številke v deset tisoče, mogoče sto tisoče? (...)
Joseph Ratzinger podpira svetoskrunstvo in smrtne grehe duhovnikov
V zadnjem času so v različnih državah po svetu razkrili številne spolne in druge zlorabe, ki so jih storili katoliški duhovniki, in poskuse, da bi cerkev te zlorabe prikrila. Eno izmed ključnih vlog je v tem odigral Joseph Ratzinger, sedaj papež, prej pa tudi münchenski nadškof in dolgoletni prefekt kongregacije za verski nauk. Joseph Ratzinger je bil javno deležen očitkov, da naj bi kot münchenski nadškof in pozneje kot dostojanstvenik v rimski kuriji sodeloval pri prikrivanju spolnih zlorab otrok. Drago Pilsel, publicist in teolog iz Zagreba, pravi: »Papeževa peta obletnica sovpada s kritičnimi tokovi in v nebo vpijočimi škandali: predvsem razkritjem duhovniškega spolnega zlorabljanja na tisoče otrok in mladostnikov v ZDA, na Irskem, v Nemčiji in še kje, vse to pa je povezano z neverjetno krizo vodenja in zaupanja v Katoliški cerkvi. Torej ne smemo prikriti, da je sistem zamolčevanja spolnih zlorab po vsem svetu usmerjala vatikanska kongregacija za nauk vere pod vodstvom kardinala Ratzingerja (v letih 1981-2005) in da so takšne primere že pod prejšnjim papežem Janezom Pavlom II. zadrževali v skrajni tajnosti.« Kdo bi lahko v katoliški cerkvi vedel več o spolnih in drugih zlorabah klerikov kot Joseph Ratzinger, saj je bil več kot dvajset let »veliki inkvizitor«, že pet let pa je papež?
Papež: iz cerkve bomo izključili *vse pedofile
Papež Benedikt XVI. je bil spomladi 2008 na obisku v ZDA. Pomemben del tega obiska so sestavljala tudi vprašanja v zvezi s pedofilijo in škodo, ki jo je zaradi tega imela katoliška cerkev. Po poročanju medijev je papež med obiskom dejal, da ga je sram in da ne bo več dovolil pedofilije v katoliških vrstah, ker je to nedopustno in v nasprotju s cerkvenimi nauki. V cerkvi ne more biti več prostora za pedofile in da bodo iz nje izključili vse pedofile, je še poudaril papež.
Omejene papeževe besede so jasne. Glede na te besede mora katoliška cerkev iz svojih vrst izključiti vse duhovnike, ki so spolno zlorabljali otroke. Ni dovolj, da duhovnikom odvzame kleriški stan, temveč jih mora izključiti iz same cerkve. Seveda pa se s tem izključitve zaradi pedofilije ne bodo končale, saj je papež govoril o izključitvah pedofilov, torej vseh, in ne samo duhovnikov. Vatikan bo tako moral iz svojih vrst izključiti tudi vse tiste vernike oziroma člane, ki so spolno zlorabljali otroke, pa niso duhovniki. Seveda se papeževe besede raztezajo tudi na Slovenijo. Tudi v Sloveniji mora katoliška cerkev izključiti vse pedofile, kot je to odredil papež.
Ali so bili pedofili iz cerkve že izključeni? Ali je papež držal besedo, ki jo je dal javno? Ali so bili pedofili izključeni tudi v Sloveniji? Ali so slovenski škofi poskrbeli za izključitev katoliških pedofilskih duhovnikov in katoliških pedofilskih laikov? Cerkev ni javno sporočila, da bi izključila oziroma izobčila kakšnega pedofila. Če do izključitev iz cerkve ni prišlo, ali niso bile potem papeževe besede o izključitvi pedofilov iz cerkve samo prazne besede? Po dejanjih jih boste spoznali, uči tudi papež. Seveda te biblijske besede veljajo tudi zanj! (...)
Vir: časopis Razmisli, številka 9, izdajatelj Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve
