Pomurje

Začel se je postopek za beatifikacijo in kanonizacijo Alojzija Kozarjapetek, 25.12.2015

avtor: C. K.
Odlok Kongregacije za zadeve svetnikov pomeni odprta vrata za delo in raziskovanje življenja in delovanja nekega kandidata
Škofija Murska Sobota ima ob Danijelu Halasu še drugega božjega služabnika, Alojzija Kozarja. Pred dnevi je namreč škof dr. Peter Štumpf prejel in javno prebral vatikanski odlok Kongregacije za zadeve svetnikov, ki to potrjuje. Novico so zbrani duhovniki in verniki sprejeli z navdušenjem. Kot razložijo v Škofiji Murska Sobota, je božji služabnik tisti katoliški vernik, za katerega se je začel postopek za beatifikacijo in kanonizacijo. Naslov božji služabnik torej dobi katoliški vernik, ko Kongregacija za zadeve svetnikov izda odlok, da postopku za beatifikacijo in kanonizacijo s Svetega sedeža nič ne nasprotuje in se postopek na škofijski ravni lahko začne. S tem seveda ni še nič odločeno, odlok pomeni le odprta vrata za delo in raziskovanje življenja in delovanja nekega kandidata, o njegovih krepostih in glasu svetosti.

Lojze Kozar je bil rojen leta 1910 v Martinju na Goričkem. Po gimnaziji v Murski Soboti in na Ptuju, tam je maturiral, je vstopil v mariborsko bogoslovje in bil leta 1936 posvečen v duhovnika. Deloval je kot kaplan v Trbovljah, Hrastniku, Brežicah in v Turnišču. Med vojno je bil  pregnan v Hosszupereszteg in v Kermedin (Körmend) na Madžarskem. Po vojni je nekaj mesecev deloval v Veliki Polani kot naslednik župnika Danijela Halasa. Novembra 1945 je bil imenovan za ekspozita duhovnije Odranci. Tam si je prizadeval za gradnjo cerkve in duhovno oblikovanje župnije. Takratna oblast je hotela na vsak način zatreti novo župnijo, zato je zaprla župnika in cerkvene odbornike, gradbeni material za novo cerkev pa je zaplenila. Sledile so še mnoge kazni in težke preizkušnje. Župnik je dalje vodil prizadevanja vernikov, da so si najprej postavili zasilno leseno cerkev, nato pa še zidano, ki je bila zgrajena v letih od 1964 do 1967.

Ob svojem poklicnem delu se je ukvarjal s kulturno dejavnostjo. Vodil je pevske zbore, spodbujal ljudsko petje ter zbiral in zapisoval stare narodne pesmi. Širši javnosti je bil znan predvsem kot pisatelj. Napisal je deset knjig in okrog 220 krajših zapisov. Dolga leta je urejal Stopinje, zbornik Pomurskega pastoralnega področja.
Za svoje delo je prejel več priznanj in nagrad, med njimi Trubarjevo plaketo za življenjsko delo in mednarodno nagrado za kratko prozo. Umrl je 29. aprila 1999 v Odrancih, v katerih je tudi pokopan. Kozarja uvrščajo v vrsto mohorskih pripovednikov, ki se je začela s Franom Erjavcem, Josipom Jurčičem, nadaljevala pa s Finžgarjem, Meškom, Pregljem, Bevkom in Jalnom. Vseskozi je bil povezan tudi s Porabjem. Z ljubeznijo je spremljal težko življenje tamkajšnjih Slovencev, se srečeval z njimi, predvsem z župnikom Janošem Küharjem, kolikor je to bilo v tistih težkih časih mogoče.

Za Škofijo Murska Sobota pomeni začetek postopka za beatifikacijo božjega služabnika Alojzija Kozarja začetek načrtnega in strokovnega zbiranja gradiva o njem, zbiranje pričevanj in dokumentov, na podlagi česar se bo lahko odkrila njegova duhovna podoba oziroma njegove kreposti, ki jih je živel. Pomeni tudi pomnoženo in poglobljeno molitev vernikov, da bi postopek dobro napredoval in da bi ob tem delu verniki poglabljali in utrjevali svojo vero, svojo pripadnost Cerkvi, še dodajajo na škofiji.

Vestnik št. 51, 17.12.2015
Ocena
Ocena
Komentiraj
Ni komentarjev.
Usoda Eltija še visi na nitki - Prisilni upravitelj je že tretji mesec zapored i... » več
Pokal Slovenije: Mura izločila Domžale! - Soboški navijači bodo postali res r... » več
Murina hala v Lendavi spet na prodaj - Nekdanja Murina hala v Lendavi je spet napr... » več
E-NOVICE
Prijavite se na pomurske elektronske novice.
POŠLJI
VESTNIK
NAJBOLJ KOMENTIRANO
Slovenija evropski prvak tudi s pomočjo pomurskih navijačev Kdo bi si to mislil?! Slovenija je evropski prvak v košarki... » več