Pomurski zakon: SVLR trdi, da bo upošteval interes podjetnikovčetrtek, 02.02.2012
avtor: Janez Votek
Zavod za zaposlovanje še ni predstavil programa, kako bo poskrbel za večjo zaposljivost visoko izobraženih
V analizi spremenjenega programa izvajanja pomurskega zakona smo opozorili na morebitne nevarnosti, da bodo v favoriziranem položaju pri razpisu projekti, ki bodo izhajali iz razvojnih prioritet regije (geotermalna energija, agroživilstvo, turizem), in podobno smo o tem spraševali pristojno vladno službo in ministrstvo za gospodarstvo. Iz omenjenih institucij so nam odgovorili, »da so cilji, pogoji in merila javnega razpisa v pripravi, zato v tem trenutku še moremo dati vseh informacij. Poudarjamo pa, da si bomo prizadevali, da bi javni razpis sledil potrebam podjetnikov v Pomurju. Da bi se potrebam približali, smo v spremembi Programa spodbujanja konkurenčnosti Pomurske regije v obdobju 2010–2015 predvideli izvajanje sofinanciranja večjih začetnih investicij v podjetjih, ki ustvarjajo nova delovna mesta, in sofinanciranje manjših začetnih investicij v podjetjih.
Razpis za manjše investicije bo potekal prek Pomurske garancijske sheme in v kombinaciji s posojili, s čimer se bo izvajanje še dodatno približalo regiji. V tem delu so odveč bojazni podjetnikov, da bi se nesorazmerno ali celo izključujoče upoštevale ugotovljene razvojne prednosti regije. V okviru Pomurske garancijske sheme je pri odločitvi o konkretni investiciji udeležena banka, pri kateri ima podjetnik svoj poslovni račun.
Pri razpisu za večje investicije pa želimo čim bolj povezati posamezno začetno investicijo z razvojnoraziskovalno dejavnostjo v podjetju, ki izvaja investicijo, seveda ob upoštevanju ugotovljenih razvojnih prednosti regije. Pri tem pa tega ne razumemo kot pogoj pri kandidiranju oziroma ne bi želeli omejevati enakopravnega dostopa podjetij do sredstev iz Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015. Kot že rečeno, javni razpis še ni prijavljen, zato lahko v tem trenutku govorimo zgolj o naših usmeritvah pri njegovi pripravi.«
Že zdaj pa vidimo razliko, ki jo bodo čutili tisti, ki se bodo prijavili s projekti za manjše investicije. Prej so imeli možnost neposrednega sodelovanja na razpisu, zdaj pa bo to mogoče prek Pomurske garancijske sheme in v kombinaciji s posojili. To posledično lahko pomeni tudi večji strošek za pridobljena sredstva, hkrati pa nevarnost, da se na razpis sploh ne bodo mogli prijaviti, saj jih ob morebitni zadolženosti banka ne bo pripravljena spremljati. Na prejšnjem razpisu vir lastne udeležbe ni bil definiran. Zdaj pa z vključitvijo garancijske sheme in bančnega posojila obstaja nevarnost, da ne bo šlo več za nepovratna sredstva, ampak sredstva, ki jih bo treba na takšen ali drugačen način vrniti.
Z Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) – Območna enota Murska Sobota so nas prav tako napotili z vprašanjem o izvajanju instrumenta Spodbujanje razvoja človeških virov na SLVR. Ker gre za sprejet sklep Vlade RS, da se sredstva v višini dva milijona evrov po pogodbi prenesejo na ZRSZ, bi pričakovali, da je že pripravljen in usklajen program za dosego ciljev instrumenta. Pa ga očitno še ni, čeprav naj bi nekatere pobude o izvajanju instrumenta gospodarstvo ZRSZ-ju že posredovalo.
Razpis za manjše investicije bo potekal prek Pomurske garancijske sheme in v kombinaciji s posojili, s čimer se bo izvajanje še dodatno približalo regiji. V tem delu so odveč bojazni podjetnikov, da bi se nesorazmerno ali celo izključujoče upoštevale ugotovljene razvojne prednosti regije. V okviru Pomurske garancijske sheme je pri odločitvi o konkretni investiciji udeležena banka, pri kateri ima podjetnik svoj poslovni račun.
Pri razpisu za večje investicije pa želimo čim bolj povezati posamezno začetno investicijo z razvojnoraziskovalno dejavnostjo v podjetju, ki izvaja investicijo, seveda ob upoštevanju ugotovljenih razvojnih prednosti regije. Pri tem pa tega ne razumemo kot pogoj pri kandidiranju oziroma ne bi želeli omejevati enakopravnega dostopa podjetij do sredstev iz Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015. Kot že rečeno, javni razpis še ni prijavljen, zato lahko v tem trenutku govorimo zgolj o naših usmeritvah pri njegovi pripravi.«
Že zdaj pa vidimo razliko, ki jo bodo čutili tisti, ki se bodo prijavili s projekti za manjše investicije. Prej so imeli možnost neposrednega sodelovanja na razpisu, zdaj pa bo to mogoče prek Pomurske garancijske sheme in v kombinaciji s posojili. To posledično lahko pomeni tudi večji strošek za pridobljena sredstva, hkrati pa nevarnost, da se na razpis sploh ne bodo mogli prijaviti, saj jih ob morebitni zadolženosti banka ne bo pripravljena spremljati. Na prejšnjem razpisu vir lastne udeležbe ni bil definiran. Zdaj pa z vključitvijo garancijske sheme in bančnega posojila obstaja nevarnost, da ne bo šlo več za nepovratna sredstva, ampak sredstva, ki jih bo treba na takšen ali drugačen način vrniti.
Z Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) – Območna enota Murska Sobota so nas prav tako napotili z vprašanjem o izvajanju instrumenta Spodbujanje razvoja človeških virov na SLVR. Ker gre za sprejet sklep Vlade RS, da se sredstva v višini dva milijona evrov po pogodbi prenesejo na ZRSZ, bi pričakovali, da je že pripravljen in usklajen program za dosego ciljev instrumenta. Pa ga očitno še ni, čeprav naj bi nekatere pobude o izvajanju instrumenta gospodarstvo ZRSZ-ju že posredovalo.
Semolič: Denar čaka - Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Sem...
» več
Začel se je festival narečne književnosti Dialekta - Danes se v Murski Soboti ...
» več
Hercog bo na radgonskem gradu lahko odprl gostinski lokal - Načelnik Upravne en...
» več
Stalno usposabljanje gasilcev - Člani prostovoljnih gasilskih društev ves čas s...
» več
Matjaž Škafar s SPTŠ postal državni prvak v znanju matematike - Danes dopol...
» več


















Vsaj tako se pričakuje, glede na obljube pred volitvami in na čas, ko so se pričele stranke združevati v koalicijo.
Se pa vseeno bojim, da bo za oblast, katerakoli bi bila, zelo trd oreh zaposlovanje nasplošno.
Če ni dela, ne moreš zaposlovati.
In najprej je potrebno zagnati gospodarstvo, investicije, in podobne stvari, da bo nastala potreba po kadrih.
Še vedno bo pa hudo z diplomiranim kadrom. Predvsem mislim na mlade, ki so družboslovno usmerjeni, ker država ne sme in tudi ne more več zaposlovati, ker je tega kadra že itak preveč.
Zato bo potrebna tudi strategija usmrejanja v poklice na celotnem območju Slovenije, da se bodo mladi lažje odločali, kam bodo šli.
Pred časom je bila na žalost miselnost taka, da je treba iti v kakšno družboslovno smer in si pozneje poiskati delo v javnem sektorju.
Tako razmišljanje je na dolgi rok itak obsojeno na propad.
Kdo bo pa, čez nekaj let sploš še kaj proizvajal?
Kje se bo pa denarj ustvarjal, če nikogar ne bo več v gospodarstvu?
Primarni sektor smo itak popolnoma zanemarili.
In potem so določeni lobiji še želeli uničiti sekundarni sektor.
In zato smo sedaj tam, kjer smo.
Tako, da je ostalo samo še razmišljanje o terciarnem sektorju, ki binaj rešil državo.
In seveda vsi ostali, ki ne vedo, kaj bi radi so hiteli v kvartarni sektor.
Seveda imajo najvišje razvite države največ ljudi v zadnjih dveh, še posebej v tretjem.
Ampak Slovenija ni tako visoko tehnološko razvita in pomembna, da bi si lahko to privoščila.