O presežkih kulturne prestolnice v Murski Sobotisreda, 08.02.2012

 Vseh dogodkov in nastopajočih, ki bodo letos polnili dvorane, odre in ulice našega mesta, dramili publiko, osvetljevali nebo nad Soboto in duha obiskovalcev, ne moremo našteti. Zato smo povabili in izzvali kulturne producente Murske Sobote, da nam posredujejo svoj premislek o bistvu njihovega programa in da povedo, kakšen pečat želijo s tem pustiti mestu. Kaj želijo s svojim izborom v mestu ali/in pri ljudeh spremeniti in kaj sporočiti tistim, ki nas in našo kulturno ustvarjalnost prepogosto gledajo stereotipno.   

Robert Inhof, Galerija Murska Sobota

Morda je EPK enkratna priložnost, da končno spoznamo in si priznamo, da živimo na začetku 21. stoletja. Označevalci kulturnega življenja v našem mestu niso melanholija, štorklje, starinski klobuki in – toliko, da ne – kravje vprege. Ne moremo se identificirati s temi pesniškimi stereotipi, ki morda lepo učinkujejo v literaturi, s stvarnostjo pa nimajo zveze. Nam ni treba pestovati manjvrednostnih kompleksov, saj imamo v Murski Soboti nekaj odličnih ustvarjalcev in javnih zavodov, ki so vsem stereotipom navkljub prepoznavni v Sloveniji in tujini. Nikoli nisem imel občutka, da smo tu prikrajšani za vrhunske kulturne dogodke ali da jih ne bi zmogli izpeljati. Kulturno življenje v Murski Soboti se ni začelo z letom 2012. To, kar so začele starejše generacije, mi le razvijamo. In leto 2012 je le leto, za katerim pride 2013.

Darja Potočnik, Mestna občina Murska Sobota

Festivalski utrip Soboških dni bo mogoče ob številnih glasbenih in umetniških izvajalcih začutiti na različnih prizoriščih v mestnem parku, na grajskem dvorišču in v cerkvah. V nekaj dneh želimo različnim starostnim skupinam in različnim umetniškim okusom ponuditi čim več raznovrstnih dogodkov s področja glasbe in uličnega gledališča. Soboški dnevi našemu mestu vsako leto pustijo svoj pečat in upamo, da bo tako tudi letos. Pravilen izbor programa vedno potrdijo številni obiskovalci in tudi na letošnje prireditve naj privabi čim več obiskovalcev, domačinov, gostov iz Slovenije in z druge strani meje. Vsebina prireditve kaže mesto Murska Sobota kot sodobno in večkulturno mesto, mesto pozitivne energije in mesto, vredno obiska.

Eva Celec, Zavod Sončnica

Umetniška skupina a la fetish bo s projektom Digitalna Klasika na kar se da prijeten način predstavila avtorsko glasbo in nastope priznanih umetnikov, ki se združujejo v sodobni mešanici klasične in elektronske glasbe. Poleg glasbenih presežkov bo poudarek na vizualni izvedbi plesnih nastopov vrhunskih »show performerjev« in večnem tangu. S tem želimo mlajši populaciji približati vrednost klasične glasbe, starejši publiki pa ponuditi možnost, da elektronski glasbi da priložnost in se pusti presenetiti. S sodobno mešanico glasbenih zvrsti in plesnih utrinkov dokazujemo, da na videz nezdružljive elemente lahko združimo v harmonijo in ustvarimo edinstveno glasbeno-plesno izkušnjo.

Iztok Rodež, Klub PAC

Vključitev festivala resne glasbe PAC-ev glasbeni maj v projekt EPK 2012 nam omogoča pripravo ambicioznejšega programa z izjemnimi glasbenimi imeni, kot so Stafan Dor, prvi rogist berlinske filharmonije, sloviti pianist Chris Jarrett in kvintet pihal Slowind. Zavedamo se, da le koncerti slovitih imen ne pomenijo bistvenega presežka, ki naj ga kulturna prestolnica omogoči, zato pripravljamo še izobraževalni cikel Masterclass. V sodelovanju s pomurskimi glasbenimi šolami in nastopajočimi na festivalu bomo za pomurske otroke pripravili skupinska in individualna izobraževanja ter poskrbeli, da vrhunski glasbeni umetniki nekaj znanja in izkušenj prenesejo nanje. S tem dvigujemo raven festivala, ki mu bomo v naslednjih letih skušali slediti in ga nadgrajevati.

Franci Just, Založba Franc-Franc

Dialekta, Oko besede in Sprehajališča za vračanje bodo z vključitvijo v program EPK  domačemu okolju lahko ponudili še več odličnih kulturnih dogodkov kot že sicer. Želimo si, da bi ponujene vsebine zmogle natrgati pajčevino obrobniške miselnosti, v katero je naše okolje preveč zapredeno. Saj številni kulturni dosežki naših ustvarjalcev jasno sporočajo, da v Pomurju nismo na robu slovenske kulture, ampak smo njen pomembni sooblikovalec. Samo drzniti si moramo to priznati, kakor tudi, da je kultura položena v temelje našega duhovnega in narodnega bivanja in da je veliko trajnejša kot mandatna politika in politiki, ki jim je slovenska kultura čedalje bolj osmofebruarska priložnost za razkazovanje njihovega nebrzdanega napuha. Če bomo zmogli ta mišljenjski preboj, bo to največji presežek EPK 2012 v naši regiji.

Brigita Perhavec, Javni zavod za kulturo, turizem in šport  

Številni dogodki ob naših projektih bodo v poletnih in jesenskih mesecih zapolnili različna mestna prizorišča. Projekt Moje mesto vabi predvsem najmlajšo in mlado publiko, ki si bo s predstavitvijo umetnosti in sodelovanjem poglabljala znanje in zavedanje o pomenu kulture. Soboško poletje z naslovom Glasbeno zrcalo sveta bo z izborom različnih glasbenih zvrsti in kakovostnih mednarodnih izvajalcev ponudilo nekaj drugačnega, morda celo neznanega. Novi gledališki izzivi pa bodo s premišljenim izborom gostujoče gledališke produkcije nagovarjali vse, ki jih je gledališče že očaralo, pritegniti pa želimo mlajšo populacijo, ki je bila zaradi prostorskih razmer dolga leta gledališko zanemarjena. Želimo, da nas umetnost spreminja na bolje, da se ji prepustimo in sprostimo lastno ustvarjalnost.

Matjaž Farič, Zavod Flota

Med odličnimi plesnimi predstavami velja omeniti večkrat nagrajeno LOL – Lots Of Love skupine Protein Dance iz Velike Britanije. Vrh festivala so dogodki na prostem, ki bodo arhitekturo mesta spremenili v prizorišča in premikajočo se galerijo plesnih fotografij, v plesni predstavi Generacije pa bodo nastopili osnovnošolci in upokojenci iz Murske Sobote. To mesto je lahko prizorišče mednarodno pomembnih  umetniških dogodkov. Ko v šali rečemo, da je umetnost preživeti z nizkimi dohodki, s tem pravzaprav govorimo o dobrih idejah in kreativnih rešitvah. Bistvo umetniškega ustvarjanja je iskanje rešitev. Upamo, da vpogled v drugačne svetove, ki ga omogoča festival Front@, spodbudi nove načine razmišljanja v lokalnem okolju, mesto pa prikaže kot pomembno žarišče evropske kulture, vredno obiska.

Irena Brunec, Umetniško društvo Bronos  

Z upodobitvijo bronastih muz Sledi panonskih muz v naravni velikosti na točno določenih zgodovinskih točkah po Murski Soboti želim, da bi muze opozarjale na zgodovinski spomin Prekmurja ter vzpostavljale in negovale kolektivni spomin mesta in regije, ki imata kljub različnim ideološkim in verskim pripadnostim skupno zgodovinsko identiteto. Mladi bodo dobili možnost kulturno-umetniško-zgodovinske vzgoje, starejši bodo lahko obujali spomine, marsikoga pa bodo muze napotile k podrobnejšemu iskanju likovnih in zgodovinskih dejstev, s čimer si bodo posredno razširjali kulturno obzorje.

Feri Lainšček, Argo, društvo za humanistična vprašanja

Murske balade in romance se naslanjajo na tradicijo obmurske panonske glasbe in ljudske pesmi, ki navdihuje slovenske glasbene in literarne ustvarjalce, da žlahtnijo in posodabljajo to dragoceno tradicijo. Izročilo in tovrstna izvirna ustvarjalnost, pri kateri je prepoznaven genius loci, sta pomembna dela naše identitete. S tem projektom se bodo prvič združili izjemni glasbeniki iz sveta ob Muri, skupaj pa želimo predstaviti dobro glasbo s panonskimi sentimenti, tako, ki še zmore priklicati občutke lepega in se dotakniti duše. Pri tem ne gre le za sproščenost, ki nam je v teh časih še kako manjka, gre tudi za zanos in kolektivno samozavest. Preslepljeni s tujimi idejami in zaslepljeni s svetovljanskim bliščem se lastnega izročila pogosto sramujemo in smo ga pripravljeni celo zatajiti, namesto da bi svoje posebnosti spreminjali v duhovni in vsakršen kapital.

Geza Kišfalvi, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Murska Sobota

V sklopu Harmonije bomo prikazali vso paleto in pestrost ljubiteljskega umetniškega ustvarjanja, ki je stalnica v našem okolju. Sobočanom in tistim, ki naše mesto gledajo od zunaj, hočemo sporočiti, da je ljubiteljska kultura zelo prisotna v našem okolju in da je vanjo vključenih veliko ljudi.

Ahac Meden, Zavod DrMr

Namen našega projekta je pokazati različne rabe mestne infrastrukture in kako degradirane dele mesta postaviti v nov kontekst, kjer bi zacvetelo urbano dogajanje. Z različnimi delavnicami želimo mlade spodbuditi h kreativnemu razmišljanju, pa naj bo to v sferi glasbe, fotografije ali le sprehajanja skozi mesto. Kajti vsako stvar, dogodek, zgradbo ali osebo lahko pogledamo na različne načine, iz različnih perspektiv. Če je določeno mesto za nekoga mrtva točka, je za koga drugega neukročen potencial žive energije. Želimo sporočiti, da smo tu in da želimo tudi prihodnjim generacijam vliti kreativen, a nekonvencionalen duh. Gre za združevanje sodobnega s tradicionalnim, urbanega z naravnim, za dihotomije, ki vedno so in bodo oblikovale prekmursko življenje, pokrajino in ustvarjalnega duha.

Erna Lukač, Glasbena šola Murska Sobota 

Bolj kot pečat mestu si želimo dati pečat glasbeni kulturi, ne samo poustvarjalni, ampak tudi avtorskemu ustvarjanju. Pripravljamo avtorsko delo, za katero je glasbo za balet napisala naša učiteljica in priznana mlada skladateljica Tjaša Žalig, koreografijo pripravljata učiteljici baleta Ljiljana Keča - Rošker in Mihaela Matis. Pri izvedbi pa bodo sodelovali več kot sto učencev baletnega oddelka in simfonični orkester glasbene šole, v katerem nastopajo učenci, nekdanji učenci in učitelji šole. Kot mrežni projekt nastaja skupaj z Glasbeno šolo Slovenj Gradec.

Metka Fujs, Pomurski muzej Murka Sobota

Naš muzej s svojimi razstavami ter publicističnim in izobraževalnim delovanjem ves čas ponuja preteklost kot trajno vrednoto, na kateri lahko mesto in ljudje gradijo identiteto, samozavest, svoj družbeni, duhovni in gospodarski razvoj. V okviru EPK se predstavljamo s kompleksnimi projekti Mura Odprto, razstavo o slovanski poselitvi Prekmurja TÜ MO ter projektom o zakritih in odkritih prostorih Odkrito/zakrito, ki so drugačni, pa vendar sledijo našemu temeljnemu poslanstvu ohranjanja kulturne dediščine ter razvijanja širše javne zavesti. Ljudem ponujamo zgodbo tega prostora v različnih oblikah in interpretacijah kot zgodbo, ki  jo je vredno spoznati, ker je edinstvena, obenem pa je del širšega evropskega  zgodovinskega, socialnega, gospodarskega in ustvarjalnega okolja.

Jože Denko, Društvo likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije

S sloganom Umetnost bližje človeku se je odprl prostor krožišč v mestu kot prostor, s katerim se dnevno srečujemo, kot pogled iz avtomobila, s kolesa ali kako drugače. Odločili smo se, da se pridružimo trendu v Evropi pri urejanju tega prostora z umetniškimi razstavnimi eksponati slikarsko-kiparskega značaja, ki lahko postanejo trajne umetniško- arhitektonske postavitve. V mislih imamo prostor treh krožišč ali permanentnih lokacij v mestu treh umetnikov Ignaca Medena, Mirka Rajnerja in Jožeta Denka, ki bi v času EPK do jeseni izvedli tri projekte.