Intervju: Damir Ivančič, prvi pomurski kriminalisttorek, 13.12.2011

Nekaj skepse v tukajšnjih policijskih vrstah je povzročilo imenovanje Damirja Ivančiča, rojenega leta 1970, na položaj prvega pomurskega kriminalista. Ivančič je namreč v 23-letni karieri največ časa preživel v uniformi, vmes je le občasno služboval v sektorju kriminalistične policije murskosoboške policijske uprave. Najboljši odgovor, zakaj je postal vodja sektorja, čeprav poudarja, da je to predvsem zasluga vseh kriminalistov in policistov, so rezultati: pomurski kriminalisti in policisti uspešno rešijo tri od štirih primerov. V slovenskem merilu jih to uvršča prav v vrh. 

Se lahko zaradi dobrih številk v vaši statistiki v pokrajini ob reki Muri počutimo varno? 

Varnost je dobrina, ki mora biti dostopna vsem. Osebno in iz dela svoje stroke ugotavljam, da je Pomurje varna regija. Za lastno varnost in varnost premoženja lahko največ storimo s svojim samozaščitnim ravnanjem. Ljudje smo še vse preveč naivni, lahkomiselni ali malomarni pri svojem ravnanju in odnosu do lastne varnosti in varnosti svojega premoženja. Dvigniti moramo varnostno kulturo. Kako se počutite varnejše – v zaklenjeni ali odklenjeni hiši? 

V zaklenjeni seveda. Vendar pred desetimi, petnajstimi leti sem lahko recimo pustil odprt avto na svojem dvorišču. Zdaj tega ne upam več! Ljudje ob meji z Madžarsko še manj. Ko govorim z njimi, pravijo, da je padec meja prinesel predvsem kriminal. 

Avtocesta je prinesla Pomurju veliko dobrega, je pa v vsakem dobrem tudi nekaj slabega. Povečal se je tranzit ljudi, tovora in seveda storilcev kaznivih dejanj. Naša mesta in kraji ob avtocesti so postali dostopnejši in tako tudi zanimivejši za storilce odklonskih ravnanj. Ne smemo zanemariti niti počivališč in parkirišč ob avtocesti, kjer dnevno naštejemo več kot tisoč tovornih vozil. Dodatna težava, ki pesti policijo pri preiskovanju kaznivih dejanj, je, da storilci po izvršitvi kaznivih dejanj lahko ravno zaradi avtoceste zelo hitro zapustijo naše območje in so že v zelo kratkem času na Madžarskem ali na poti v Maribor in Ljubljano.  

Kam bi na slovenskem oziroma evropskem zemljevidu kriminala razvrstili regijo? 

Pomurje je regija, ki se po obsegu evidentiranih kaznivih dejanj zaenkrat ne more primerjati z Ljubljano in Mariborom. Po vsebini dejanj pa nič ne zaostajamo ali odstopamo od drugih pokrajin in krajev v Sloveniji. Dejstvo je, da ima Pomurje kot regija tudi svoje značilnosti – geografski položaj, turizem in naravne dobrine – , to pa privablja različne kategorije ljudi, med drugim prav tako storilce kaznivih dejanj. Še vedno velja, da je Pomurje le tranzitna pokrajina, saj leži na območju, kjer se križajo pomembne mednarodne tranzitne poti med jugovzhodno in zahodno Evropo. Obenem skozi Slovenijo in Pomurje potekajo »zanimive« mednarodne kriminalne poti, kot je recimo balkanska os. Nove oblike organizirane kriminalitete, kibernetska in ekološka kriminaliteta ter migracijski tokovi lahko v prihodnosti spremenijo trenutno stanje.   

Prav pred letom dni ste v Dobrovniku prijeli Nemca, osumljenega novačenja islamskih teroristov, ki je menda v Afganistanu uril samomorilske napadalce, namenjen pa je bil v  Bosno …    

… ni izključeno, da je teh prehodov še več. Težko ugotavljamo identiteto takšnih ljudi, saj uporabljajo ponarejene dokumente ali jih evropske države in policije nimajo v svojih evidencah. 

Lani novembra je bila Murska Sobota v središču pozornosti, ko so preiskovalci nacionalnega preiskovalnega urada tukajšnjemu tožilcu nataknili lisice z očitkom sprejemanje podkupnine. Takrat ste mi dejali, da ste tudi sami na dan aretacije izvedeli, kaj se pripravlja. Vas ni motilo, da niste vedeli, kaj se dogaja na vašem dvorišču? 

Strinjam se s takim načinom dela. Če povem v žargonu, mi smo bili okuženi. Ta tožilec je namreč usmerjal naše delo, z njim smo redno sodelovali. Tu je šlo za občutljivo zadevo, kjer je bilo ključno varovanje podatkov. 

Kakšno je sploh sodelovanje pomurskih kriminalistov z NPU?

Glede na primere, pri katerih smo sodelovali, je bilo korektno in strokovno. 

Ker vem, da se ukvarjate z nogometom, vprašanje v tem stilu. Ste zadovoljni z vašim moštvom? 

S kadrovsko strukturo v sektorju pomurske kriminalistične policije sem zadovoljen. Seveda bi imel rad na razpolago več ljudi. Se pa da najti z določenimi organizacijskimi prijemi vedno rezerve v obstoječem kadru. 

Kaj je največja težava pri preiskovanju? 

Standarde dokazovanja storitve kaznivih dejanj imamo postavljene zelo visoko. V veliko evropskih držav se nam čudijo, kako zelo visoki so. Ena večjih težav je tudi birokratski ustroj, ki je preobsežen, to pa bremeni in duši kriminalista pri preiskovanju. Na višji ravni bi moralo biti še sodelovanje med organi, kjer mislim predvsem na izmenjavo in hitrejši pretok podatkov. Marsikaj bi se prav tako dalo postoriti pri opremi in delovnopravnem področju kriminalista. 

V Dolini pri Lendavi je moški pred dnevi zabodel partnerico. Domačini so bili ogorčeni, ker so po njihovem pripovedovanju vse odgovorne službe vedele, kaj se dogaja za zidovi hiše, ukrepale pa niso. 

Družina je okolje, kjer se običajno zgodijo najhujša kazniva dejanja in ki imajo v javnosti zelo velik odmev. Nasilju v družini posvečamo veliko pozornosti in menim, da smo pri svojem delu uspešni. Sodelovanje med pristojnimi službami je utečeno in dobro, čeprav včasih vseeno pride tudi do komunikacijskega šuma. Vsaka služba ima svoje pristojnosti in obveznosti, ki jih je treba spoštovati in izvajati.  

Ali je strah, da bodo kriminalisti, ki raziskujejo neki primer, počasi postajali apatični, upravičen? Dogaja se, da v kar precej primerih ekipa dobro plačanih odvetnikov v sodnih dvoranah išče le napake med delom kriminalistov, tako da se na koncu nihče več ne sprašuje, ali je nekdo sploh zagrešil kaznivo dejanje. Si ne bo kriminalist sam pri sebi rekel: Kaj se bom žrtvoval, če pa na sodišču ne bo epiloga? 

Lagal bi, če bi rekel, da se o tem ne pogovarjamo, vendar to ne vpliva na naše delo. Kriminalisti so toliko predani svojemu delu, da to zanemarijo, ko opravljajo službo. Prepričan sem, da pomurski kriminalisti niso apatični, niti to ne bodo nikoli postali. 

S čim imajo pomurski kriminalisti največ opravka? 

Izstopajoča so premoženjska kazniva dejanja, ki predstavljajo več kot polovico vseh evidentiranih kaznivih dejanj – tatvine, vlomi in poškodovanje tuje stvari. Vse več je tudi gospodarskih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj, povezanih s prepovedano drogo.

Mamila so že od nekdaj aktualna tema. Znana je krilatica: Dokler bo povpraševanje, bo ponudba. 

Dostop do drog je vse enostavnejši, ponudba čedalje pestrejša. Skrb vzbujajoče in nevarno je, da so uživalci in preprodajalci iz leta v leto mlajši, zaslužki pa so po izjavah mnogih »lahki« in »enormni«. Problematika prepovedanih drog zahteva vedno večji delež našega operativnega dela. Letos smo tako obravnavali že več kot 120 kaznivih dejanj zavoljo drog, to pa je dvakrat več kot lani. Še vedno je največ konoplje, vse bolj so tudi moderni tako imenovani domači laboratoriji za umetno pridelavo droge. V Pomurju je bilo letos zaznanih že več primerov, da se vzamejo v najem ali kupijo starejše ali nenaseljene stanovanjske hiše, ki se preuredijo v laboratorije. 

Kaj pa druge droge? 

Heroin je stalnica, vse pogostejši je tudi kokain ... 

... ki glede na ceno najbrž kroži v elitnejših in višjih slojih? 

Da. 

Ali bomo sploh kdaj zmagali v boju proti mamilom? 

Policija ni samozadostna za reševanje te vrste problematike. Če nekoga, ki preprodaja prepovedano drogo, odstranimo z ulice, se v zelo kratkem času najde že nekdo drug, ki zapolni ta prostor. To je zame tek na kratke proge. Družba mora poleg represivnega dela iskati tudi druge alternative za uspešen boj proti trgovini z drogo. Sistem bi moral biti bolj naravnan v načrtno in dolgoročno delovanje. Z veseljem pa lahko povem, da so pomurski kriminalisti in policisti izvedli vrsto uspešnih akcij in da je iz leta v leto vse več zasežene prepovedane droge. 

V Sloveniji je veliko govora tudi o boju proti gospodarskemu kriminalu in korupciji. Občutek je, da sta na vsakem koraku. Kako je v Pomurju? 

Gospodarska kriminaliteta je v porastu. Letos smo za zdaj obravnavali 751 primerov tovrstnih kaznivih dejanj, lani v enakem obdobju 453. Ovadili smo več kot 660 fizičnih oseb in več kot deset pravnih oseb. Trenutna premoženjska škoda je sedem milijonov evrov. Izstopajo goljufije, poslovne goljufije, ponarejanje listin, kazniva dejanja, povezana z delovnim razmerjem in socialnim varstvom … Pri korupciji moramo vedeti, da je že obljuba kaznivo dejanje. Dobimo precej, predvsem anonimnih prijav, da je nekdo nekomu za denar naredil kakšno uslugo. Da je bil izročen denar v kuverti ipd. Ali pa da je nekdo drugemu z uslugo vrnil uslugo. Veliko tega preiskujemo. 

Imate torej v mreži kakšno veliko ribo? 

… sem preslišal vprašanje!