Civilna iniciativa in Občina Puconci bosta tudi po desetih letih po sodni poti nadaljevali aktivnosti v zvezi z daljnovodomsreda, 08.09.2010

Ker se lastniki zemljišč niso odzvali na mamljivo ponudbo Elektra Maribor, so se njihovi odvetniki obrnili po pomoč na Občino Puconci, ta pa jim je nalila čistega vina: daljnovoda nad zemljo ne bodo nikoli sprejeli. Minuli četrtek so se v prostorih občinske zgradbe v Puconcih ponovno zbrali člani civilne iniciative za okolju prijazno izvedbo daljnovoda (Martina Horvat, Stanislav Tratar, Aleksander Sočič, Stojan Habjanič in Samo Peter Medved), direktorica puconske občinske uprave Olga Karba in direktor KP Goričko dr. Bernard Goršak, da bi novinarjem in javnosti predstavili jalovo desetletno prizadevanje za okolju in ljudem prijazno izvedbo 110-kV daljnovoda. Njihove pripombe k razgrnjeni lokacijski dokumentaciji se niso upoštevale, saj še vedno ni bilo prikazane realne primerjave med nadzemno in podzemno gradnjo. Tokrat pa je Agencija RS za okolje sodu izbila dno, ko je z javnim naznanilom 27. julija razgrnila osnutek okoljevarstvenega soglasja št. 35402-43/2009-xx in predloženo dokumentacijo poročila o vplivih na okolje, ki ga je izdelalo podjetje IBE, d. d. Trdijo, da je bil namerno izbran počitniški čas, naznanilo pa ni bilo objavljeno tako, da bi bili obveščeni vsi občani, ki jih ta problematika prizadeva. Od nekaj več kot 14 kilometrov daljnovoda med Mursko Soboto in Mačkovci naj bi dobršen del potekal po območju, ki spada v Občino Puconci in Krajinski park Goričko. Puconski občani zahtevajo gradnjo 3,2 kilometra daljnovoda pod zemljo, kar naj bi bilo do ljudi in narave bolj prijazno, poleg tega pa se bo tako že gradilo 762 metrov daljnovoda pred Mačkovci, kjer se križata cesta in železnica. Toda kljub stalnemu opozarjanju in izkoriščanju vseh pravnih poti za pripombe in pritožbe krajani vasi Dankovci, Moščanci in Vaneča do sedaj niso bili uspešni. Okoljsko soglasje (za katero čakajo le še, da se izteče enomesečni rok javne razgrnitve) je zadnji dokument, ki ga morajo formalno priložiti, potem pa je na vrsti pridobitev gradbene dokumentacije. Krajani se zavedajo, da se državi in Elektru Maribor mudi z gradnjo, saj morajo čim prej elektrificirati železniško progo in usposobiti daljnovod za mednarodno trženje elektrike. Poudarjajo, da se zavedajo pomena gradnje močnejšega daljnovoda in tej ne nasprotujejo. Toda ne morejo razumeti, da jih nekdo že deset let vztrajno ignorira, da nemoteno pripravlja načrte za daljnovod na stebrih in o alternativnih možnostih niti ne razmišlja. Pri pripravi takšnih načrtov bi morali z ljudmi v okolju aktivno sodelovati – načrtovalci očitno sodelujejo tako, da zadostijo pravnim zahtevam po sodelovanju, medtem ko jih mnenje občanov ne zanima niti ne moti. Prav tako so pripravljavci tudi sami v razgrnjenem okoljskem poročilu navedli, da je v osmih primerih vpliv na okolje označen kot »hud vpliv«, pravilno pa so zapisali v poročilu, »… prebivalci naselij, ki živijo na območju posega, bodo v celoti izpostavljeni negativnim vplivom, izvirajočim tako iz okvarjenega videza okolja, bojazni zaradi elektromagnetnega sevanja, hrupa daljnovoda … Čistih psihosocialnih vplivov daljnovoda sicer ni možno povsem točno določiti v tem, že relativno obremenjenem okolju in so njegovi vplivi včasih lahko tudi tisti dodatni dejavnik, ki prebije sodu dno. Če obstoječa navzkrižja ne bodo razrešena, se lahko nadaljujejo v kasnejše faze in povečajo negativne vplive posega med posamezno fazo in v celoti. Ocene v poročilu so narejene za primer uspešne in pravočasne razrešitve vseh omenjenih vprašanj.« Za to pa očitno nimajo interesa ne v Elektru Maribor in ne na agenciji za okolje, niti jih ne zanima, kakšna sodobna tehnologija se uporablja pri današnji gradnji kablirane izvedbe daljnovoda in da to v resnici stane le 20 odstotkov več kot daljnovod na 60 metrov visokih stebrih, in ne 10-krat več, kot narobe interpretirajo zadevo naročniki načrtov. Kakor je povedal Stanislav Tratar, so 12. julija poslali pismo s pojasnilom o zahtevah občanov (in da bo gradnja družbeno in moralno neodgovorno ravnanje) novemu direktorju Elektra Maribor Andreju Kosmačinu, toda do konca avgusta niso prejeli nobenega odgovora. V začetku avgusta pa so lastniki zemljišč, na katerih naj bi stali stebri daljnovoda, začeli dobivati pozive, naj se oglasijo na pogajanjih za odkup zemljišč – menda jim ponujajo ceno osem tisoč evrov. Občani so o vsem dobro obveščeni, saj jih je tudi župan pozval, naj ne nasedajo pozivom elektrodistributerja. Po negativnem odzivu občanov so iz odvetniške hiše poklicali župana, ker so upali na njegovo pomoč in posredovanje, toda v puconski občini ne bodo pomagale ne grožnje z izgubo službe in poslov ne obljube raznih materialnih koristi. Vse pripombe so v ponedeljek uradno poslali ministrstvu za okolje in prostor, zaradi stalnega ignoriranja njihovih zahtev in poskusov podkupovanja pa razmišljajo tudi o tožbi.